GUBASTA PRIGODA

Berem knjigo. Slišim mehek zvok njenih stopal, ko se približa in prisede. 
Nekaj časa si me ogleduje, prav čutim njen pogled na obrazu.
»Mama, zakaj imaš te gube med obrvmi?«
»Ah, te so zato, ker ves čas nekaj razmišljam,« vzdihnem. »Se mi zdi, da še preveč.«
Pomolči in se še malo približa.

»Zakaj pa imaš te vodoravne gube na čelu?«
Pogledam ji v široko razprte oči, ki čakajo na odgovor. He he, moram jo malo podražiti. 
»Hmm, te so zato, ker gubam čelo, ko skrbim zate. Tako, poglej,« pomigam s čelom gor in dol, da se črte nalagajo ena na drugo.
Priviha kotičke ustnic, kot da bo prasnila v smeh, a molči. Že čakam, kakšen bo komentar. 
Nagne glavo in si me še natančneje ogleduje.

»Veš, kaj se mi zdi?« pokaže s prstkom na rob mojega levega očesa. »Ta velika guba mora biti od nekaj dni nazaj, ko sem te zbudila ob enih ponoči!«

Ha ha, to bo to! 

 

Nives Mahne Čehovin