♥ Ob izidu 21. novembra 2017 se je knjiga TU IN ZDAJ predstavila v svojem domačem kraju,
na Kozini.
Knjižnica Kozina je bila polna do zadnjega kotička in tako je knjigo v svet pospremilo okrog 70 ljudi. Vzdušje je bilo prelepo, nasmejano, vse skupaj pa je popestrila glasba, ki jo je s čarobnimi prsti iz hanga izvabljal instrumentalist Boris Magdalenc.
Predstavitev je spretno in prijetno vodila Maja Golob. Posladkali smo se z domačim pecivom, nazdravili s kozarcem rujnega in klepetali še pozno v noč. Knjiga je bila pripravljena za pot med ljudi. <3
♥ Na Ljudski univerzi Koper se je TU IN ZDAJ predstavila 26. januarja 2018.
Svojo zgodbo je predala zelo raznoliki in prijetni družbi, mnogi so bili pravo presenečenje. Prej ali potem so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo izbora haikujev in fotografij, vsak pa je dobil kot darilce knjižno kazalko s haikujem in fotografijo, kar je poleg čokolatinov ‘obvezen del’ vsake predstavitve.
♥ V Knjižnici Izola so se hitro in prijazno odzvali ter knjigi TU IN ZDAJ gostoljubje izkazali 9.
marca 2018.
Posladkali smo se s čokolatinčki in se pocrkljali z zvoki hanga, ki jih je v melodije prelival Boris Magdalenc. Ob koncu predstavitve se je razvil živahen klepet z res zanimivimi vprašanji. Nazadnje so nas morali še malo ‘priganjati’, da smo se razšli – nasmejani in ‘zmehčani’.
♥ Knjižnica Lucija je knjigo TU IN ZDAJ sprejela res odprtih rok in tako smo 21. marca 2018
– na svetovni dan poezije! – pripravili nekoliko drugačno predstavitev.
Namreč, knjigo so spremljali tudi zelo ustvarjalni otroci iz Osnovne šole Lucija, ki so prebrali čisto svoje avtorske haikuje in slikali z barvami svoja občutja. Boris Magdalenc je blagoglasno igral na hang, vzdušje je bilo resnično sproščujoče, vsi bralci knjižnice pa so si lahko izbor haikujev in fotografij ogledali tudi na razstavi, ki je bila v knjižnici postavljena dober mesec.
♥ Ponovna predstavitev knjige TU IN ZDAJ v domačih krajih, tokrat v vaškem domu v
Krvavem Potoku, je potekala 6. aprila 2018.
Zbralo se je ravno pravšnje število ljudi, da je je bilo vzdušje prijetno in domače. Boris Magdalenc je poskrbel, da je glasbilo hang spet dobilo nove navdušence, saj je vse prisotne razvajal s srce božajočimi zvoki. Na repertoarju so bili seveda tudi čokolatini!
♥ Nato se je knjiga TU IN ZDAJ odpravila na sever Primorske, naravnost v Novo Gorico, kjer jo
je 1. junija 2018 v svojih prostorih prijazno gostila Ljudska univerza Nova Gorica.
Boris Magdalenc je s hangom prisotne ‘preselil’ v druge svetove, da so kar pomižali, jaz pa sem jih vsakokrat vabila nazaj z mislimi o pomenu ‘tu in zdaj’, ustvarjalnosti, moči besed … Ura je minila, kot bi mignil. Čisto na koncu nas je skozi okna pobožalo še sonce. Tudi tokrat je bila postavljena priložnostna razstava haikujev in fotografij, da so obiskovalci dobili prvi vtis. S sabo pa so odnesli knjigo, knjižno kazalko in čokolatinček za zadnji vtis. Upam, da ta še traja. <3
♥ Sledilo je potovanje v prestolnico! V kabaretskem ambientu Kavarne Slamič v Ljubljani se je
TU IN ZDAJ predstavila 19. junija 2018, tik pred poletnim sončnim obratom.
Obiskovalci, ki so prišli iz tako različnih koncev, da so se presenečeni vzkliki kar vrstili, so se najprej sprehodili med razstavljenimi haikuji in fotografijami. Poleg knjige TU IN ZDAJ se je tokrat prvič predstavila tudi njena oblikovalka Nina Marselan, ki je govorila o svoji izkušnji oblikovanja te knjige pa tudi o izkušnjah z vizualnimi komunikacijami nasploh. Vse niti prireditve je žlahtno povezovala Andreja Cepuš, posebno doživetje pa je bila tudi zvočna kopel, ki jo je s svojimi kristalnimi skledami in liro izvedla Tjaša Cepuš.
♥ Domačija Belajevi v Kačičah pri Divači je kraljevski ambient za predstavitev takšne knjige,
kot je TU IN ZDAJ, ki je slavospev naravi in življenju, njeno poslanstvo pa je spodbujati ljudi,
da 'ustavijo čas' s pomočjo ustvarjalnosti.
Z zvoki, ki jih je iz hanga izvabljal čarobnoprsti Boris Magdalenc, so v zraku, prepojenem s cvetličnimi, zeliščnimi in začimbnimi vonji, 24. junija 2018 zaplesale še vse izrečene besede. Prisluhnilo jim je tudi sprva muhasto vreme, kajti čisto na začetku predstavitve so se oblaki nenadoma razprli in sonce nas je obsijalo z vso močjo, da smo se kar zasmejali. Tokrat so bili izbrani haikuji in fotografije razstavljeni po drevesih v zeliščnem vrtu, da je bil sprehod po njem opojen in navdihujoč.
♥ Prva jesenska predstavitev je bila v Knjižnici Logatec, kjer se je ob koncu sončnega dneva (17. oktobra 2018) knjiga TU IN ZDAJ predstavila tam, kjer je najraje – z ljudmi sredi knjig.
Najprej nas je zastoj na avtocesti, ki je trajal debelo uro, pripravil do tega, da smo že v avtu – natlačeni v gosjem redu ob vznožju Nanosa – preizkušali svojo sposobnost ostati v občutku TU IN ZDAJ. Bolj ko so minevale minute, bolj nas je vleklo v tisti kaj-pa-če-res-zamudim vrtinec. A še ob pravem času smo se pojavili na vratih knjižnice, kjer so prijetni obrazi in prisrčen smeh direktorja ob pozdravu razblinili vse dvome, da se ne bi imeli lepo. Boris je spet lepo igral na hang, jaz pa sem govorila ne samo o haikujih, fotografijah in poslanstvu knjige, ampak tudi o tem, kakšno moč imajo besede, kako smo lahko ustvarjalni, kaj se zgodi, ko ustvarjamo DOBRO … in še o drugih rečeh. Čokolatinčki niso manjkali, so pa skoraj zmanjkali. Knjižne kazalke za vsakega obiskovalca so hvaležno romale v žepe, stiski rok in nasmehi na koncu pa so dogodek lepo zaokrožili. In tako smo se skupaj s hangom tudi mi odkotalili še k sorodnikom na prijeten Obisk in nato mimo spokojnega Nanosa domov. Prav zanimivo je spletati nevidne niti z ljudmi, ki pridejo in prisluhnejo. Hvaležna sem iz srca, da pridejo, sploh v teh časih, ko je vsega preveč in ko niti ne vedo natančno, kaj lahko pričakujejo. Knjiga TU IN ZDAJ jih s svojo zgodbo potrpežljivo čaka in na koncu objame. Z nevidnimi dlanmi. <3
♥ Na krasen zimski dan – s soncem obsijan – je TU IN ZDAJ obiskala Kras. To je bilo v petek, 30. novembra 2018.
Večer je bil ravno prav ‘začinjen’: ščepec poslušanja, ščepec premišljevanja, ščepec smeha. Pa še simpatičen klepet ob zaključku, saj so se zbrali res zanimivi obiskovalci in so bila tudi vprašanja takšna, da so se odpirale zanimive teme. Nazadnje smo ugasnili luči in prižgali celo vrsto svečk, Dejan pa nas je s svojo avtorsko melodijo še enkrat popeljal s hangoma v svoj melodičen svet.
♥ TU IN ZDAJ je imela v ponedeljek, 4. februarja 2019, malce 'neobičajno' občinstvo. Predstavila se je dijakom 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole v Novi Gorici.
S profesorico, ki me je povabila med svoje dijake, da bi jim podarila malo drugačen pouk slovenščine, sva pripravili malo bolj razgiban ‘repertoar’. Vseeno pa sem imela tremo, saj sem izziv ohranjati pozornost najstnikov celi dve šolski uri in se jih pri tem ‘dotakniti’, vzela prav zares. Z nekim posebnim zaupanjem sem se prepustila njim in tudi sebi, tako da smo sproti pletli pogovor tudi o povsem drugih rečeh. Takih življenjskih, saj so to mladi, ki bodo kmalu opravljali enega od najbolj srčnih poklicev, kar jih je. Nato so me čisto ‘sezuli’, ko so si izbrali vsak svoj haiku in mi prebrali, kaj so o njem zapisali. Zelo razmišljujoče, zrelo, lepo … Ne bom pozabila tiste posebne simpatičnosti, ki je niso mogli skriti pod najstniško ‘skuliranostjo’. Topel odnos s profesorico se je čutil v vsaki besedi (se je videlo, da jih ima res rada, oni pa njo, tega ne moreš zaigrati), nazadnje pa me je ganil še mejl, da so med tednom še večkrat omenjali ti uri slovenščine … in se spomnili kakšne besede, utrinka, misli … Ostal mi je lep-lep-lep občutek, ki se mi je usedel nekam znotraj, da ga niti ne znam opisati … Hvaležna sem za izkušnjo pa tudi za rožico in knjigo o mladosti nekega drugega časa, ki jo je izdala šola in sem jo z veseljem prebrala.
Dijakom in dijakinjam iz srca želim srečo na vseh poteh življenja!
P. S. Brez pričakovanj sem se odpravila in odprla srce, nato pa dobila eno ‘šponto’ miline, ‘obliže’ na razbolela mesta in ‘sirup’ za dobro voljo. 😉
