Jama Vilenica, le nekaj ovinkov od doma, je ime dobila po vilah. To je poseben prostorčič v drobovju kraške zemlje. Ko si v njej in ugasnejo luči, se tudi jama sprehodi po tebi. In ni samo podzemlje vilinsko, tudi okrog jame je srcebožajoče lepo. Preden […]

Stojim sredi sobane v dolgi spalni srajci. Visoki kamniti zidovi in zamreženo okno namigujejo, da sem v gradu. Prinesli so mi pismo in prsti trepečejo, ko razlomim pečat. Naglo potegnem ven papir in najprej pogledam podpis … on je! Vztrepetam. Hitro berem njegove besede, napisane […]

Ah, ta veličastnost gozdnega zelenja, ko se pustiš posrkati tišini, ki to sploh ni, saj prekipeva od zvokov. V šumenju, brenčanju, šelestenju, cvrkutanju, črikanju, petju, skovikanju in neopredeljivem spreletju oživi nekaj, kar drugje niti ne poskuša oživeti. Gozd vselej pripravi prostor, pomiri čas in potrpežljivo […]

Jama Vilenica, le nekaj ovinkov od doma, je ime dobila po vilah. To je poseben prostorčiču v drobovju kraške zemlje. Ko si v njej in ugasnejo luči, se tudi jama sprehodi po tebi. In ni samo podzemlje vilinsko, tudi okrog jame je srcebožajoče lepo. Preden […]

Berem knjigo. Slišim mehek zvok njenih stopal, ko se približa in prisede. Nekaj časa si me ogleduje, prav čutim njen pogled na obrazu.»Mama, zakaj imaš te gube med obrvmi?«»Ah, te so zato, ker ves čas nekaj razmišljam,« vzdihnem. »Se mi zdi, da še preveč.«Pomolči in se […]

»Si že kdaj plezala?« me vpraša trener, ko stojimo pod eno od sten v Črnem Kalu in gledamo proti vrhu, da me že boli vrat. »Nisem še. No ja, samo na drevesa,« se nasmehnem. »Torej boš poskusila danes, če hočeš. Malo pozneje, na tisti smeri tam. Tista […]